sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "členitve po aktualnosti".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo členitve po aktualnosti med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zaporedja enot in besed v stavku pa ne ureja načelo členitve po aktualnosti, temveč običaj jezika.
Za slovenščino sta značilni dve pravili, in sicer stalna stava ter prosta stava oz. načelo členitve po aktualnosti.
Za podredje glede besednega reda veljajo pravila členitve po aktualnosti, tj. najprej izhodišče, nato jedro (ki ima lahko tudi prehod).
Z vidika členitve po aktualnosti je največkrat izpuščena tema, nikoli pa jedro sporočanega.
Z večjim poudarjanjem in upoštevanjem členitve po aktualnosti imamo poleg logičnega in slovničnega še psihološki osebek.
Z njim v okviru členitve po aktualnosti oblikujemo sporočilno perspektivo povedi.
V slovenskem knjižnem jeziku govori o besednem redu načelo členitve po aktualnosti.
V slovenskem jeziku pa je besedni red odvisen od členitve po aktualnosti.
V okviru izhodišča, prehoda in jedra stavka pa zaporedja besed in enot ne urejajo načela členitve po aktualnosti, ampak običaj danega jezika.
Upoštevanje členitve po aktualnosti in ustrezna uporaba konektorjev omogočata, da se informacije v besedilu posredujejo v logični povezavi in zaporedju.
Teh primerov nismo izpisali, saj menimo, da je taka stava posledica členitve po aktualnosti.
Tako načela členitve po aktualnosti kot zakonitosti in običaji jezika določajo, kar imenujemo stalno, nezaznamovano ali objektivno stavo.
Tak stil pisanja zajema ozek nabor besedišča, kratke, razumljive enostavčne povedi, z zelo omejeno uporabo podredij in z upoštevanjem členitve po aktualnosti.
Stoji med glavnim in odvisnim stavkom, s stališča členitve po aktualnosti med temo in remo povedi.
Seveda pa s tem posežemo na področje členitve po aktualnosti in rahlo spremenimo pomen stavka.
Sestavljenost teh štirih glavnih stavčnih členov ne vpliva na njihovo zaporedje v okviru členitve po aktualnosti.
Sestavljenost teh delov ne vpliva na njihovo zaporedje v okviru členitve po aktualnosti.
Prvi je ločil stalno stavo od proste in slednja je postala tvorna prvina besednega reda, odvisna od členitve po aktualnosti.
Pri načelu členitve po aktualnosti velja, da je predmet nekakšen dodatek h glagolu, saj oba uvajata novo informacijo.
Predmetni odvisnik najpogosteje (odvisno sicer od členitve po aktualnosti) stoji za povedkom, kar je tudi sicer značilnost predmetov.